Česká slovenistika

Prejšnji teden smo na praški Filozofski fakulteti zaključili z letošnjimi obštudijskimi slovenističnimi dejavnostmi. Dva slovensko obarvana dneva smo imeli.

Glavnina pozornosti je pripadla obisku profesorice Martine Ožbot, ki je v lektorskem kabinetu v sredo in četrtek izvedla dve prevodoslovni predavanji. V prvem je spregovorila o osnovnih zakonitostih literarnega prevoda, v drugem pa se je še dodatno posvetila raznolikemu medkulturnemu vplivanju in bogatenju, katerega nosilec je dobro prevedeno literarno delo. Predavanj se je udeležila večina praških slovenističnih specializantov, ki trenutno niso na študentskih izmenjavah. Ostali vabljeni se verjetno v vabilu niso prepoznali ali pa so v teh zaključnih tednih pač prezaposleni z drugim študijem. Da je bilo gostovanje smiselno, dobrodošlo in plodno, so najlepše potrdili komentarji in vprašanja, ki so predavateljičino izvajanje prepletali in zaključili. Mislim, da bi bilo začeto sodelovanje v prihodnje dobro nadgraditi s širšim prevajalskim srečanjem ali celo delavnico, o čemer smo se sicer nekaj dogovarjali že za minevajoče leto, a so bile ideje očitno malo premalo konkretne, da bi jih tudi zares uresničili.

Sredinemu predavanju je sledila zadnja letošnja filmska projekcija. Malo retrospektivo slovenskega filma iz obdobja slovenske državne samostojnosti ?20 (let) ? 10 (režiserjev) ? 10 (filmov)? je sklenil zahteven filmski izdelek o zahtevnem času, ki ga živimo, Möderndorferjevo ?Predmestje?.

Še posebej sem vesel, da je zadnji letošnji izvenšolski slovenistični akcent pripadel visoki gostji, veleposlanici Republike Slovenije v Pragi, mag. Smiljani Knez. Študentski družbici, za to srečanje dopolnjeni tudi s pedagoškima kolegicama in celo dvema nekdanjima študentoma, je v kratkem, a preglednem in izčrpnem predavanju predstavila dosežke prvih dvajsetih let moderne slovenske državnosti ter zgodovino vzpostavljanja diplomatskih odnosov med obema državama.
Tudi veleposlaničinemu nastopu so sledila vprašanja (in prepričljivi odgovori), njen obisk pa je s povabilom na vljudnostni pomenek ob kavi prijetno sklenil predstojnik naše katedre, doc. Pelikán.

Lep pozdrav (in zraven opravičilo za včasih verjetno malo pregostobesedna javljanja) iz Prage,

https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PredavanjiProfMartineOzbotInVleoslaniceRSMagSmiljaneKnez9In10Maj2012#

Vabim vas na dve translatološki predavanji, ki se bosta zgodili v sredo popoldne in četrtek dopoldne v lektorskem kabinetu (št. 23) praške Filozofske fakultete. Obiskala nas bo prof. Martina Ožbot, strokovnjakinja za teorijo in zgodovino literarnega prevoda in predavateljica na ljubljanski Filozofski fakulteti. Naša gostja sodi gotovo v sam vrh slovenske prevodoslovne teorije, med drugim pa je v zadnjih letih uredila tudi nekaj slovenskih specializiranih translatoloških zbornikov. Profesorica Martina je tudi preverjeno dobra predavateljica.

Prepričan sem, da vas tematika zanima, zato vas na predavanji res prisrčno vabim!

Naslova praških predavanj prof. Ožbotove:

• sreda (9. 5. 2012) ob 17:30: Uvod v teorijo prevajanja,

• četrtek (10. 5. 2012) ob 10:50: Vloga prevajanja v razvoju nacionalnih kultur.

Predavanji bosta v slovenskem jeziku.

Jan Rychlík, Ladislav Hladký, Mária Tonková

ISBN 978-80-7422-088-9
451 stran / černobílé fotografie / 160x210 mm / vázaná / datum vydání 17.11.2011

Ne bom se kitil s tujim perjem, samo obvestilo pošiljam.

V sredo, 11. aprila, je na Filozofski fakulteti v Pragi v okviru cikla predavanj o srednjeevropskih narodnih identitetah v drugi polovici 20. stoletja predaval prof. Božo Repe. V lepo strukturiranem predavanju, podprtem z raznolikim slikovnim gradivom, je – sicer v lingui franci sodobnega slovanskega prostora, angleščini – predstavil zgodovino slovenskega nacionalnega samozavedanja od Trubarja do današnjih dni, nato pa se osredotočil na začetke in potek našega bivanja v okvirih jugoslovanskih držav ter vzroke za odhod iz njene zadnje oblike. Informativne, sredi Češke pa še posebej zanimive, so bile informacije o variabilnem odnosu slovenske politike do t.i. višegrajskega povezovanja in s tem posredno do pojmovanja Srednje Evrope.

Profesorja Repeta je v Prago povabilo vodstvo katedre za srednjeevropske študije, ki sicer ni uradno zatočišče praške »slovenistike« (domujemo v katedri za južnoslovanske in balkanistične študije). Vabilo je bilo naslovljeno na široko publiko in precej oglaševano, žal pa smo bili peščica študentov in fakultativnih slušateljev slovenščine, moja malenkost in – prosim lepo – tajnica naše katedre skoraj edini poslušalci. To po svoje žal samo pritrjuje ne ravno razveseljivemu opažanju, da peklenšček splošne nezainteresiranosti nikakor ne napada samo slovenske družbe, ampak uspešno pustoši tudi med zidovi tako slovečih akademskih ustanov, kakršna je univerza v slavni, zgodovinskega, znanstvenega in kulturnega spomina polni češki prestolnici.

Praga, 15. februar 2012 - V soorganizaciji veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi in Inštituta za mednarodne odnose in s podporo ZRC SAZU je v torek, 14. februarja 2012, v počastitev 20. obletnice mednarodnega priznanja Slovenije in navezave diplomatskih stikov v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve Češke republike potekala okrogla miza o češko-slovenskih stikih v 20. stoletju.

Sodelovali so direktor Analiz in strateškega načrtovanja MZZ ČR, Jiři Kuděla, ki je govoril o priznanju Slovenije in o prvih letih sodelovanja, prof. Vladimir Hladky iz Univerze v Brnu, ki je predstavil češko-slovenske stike na prelomu 19. in 20. stoletja in do druge svetovne vojne, prof. Jonatan Vinkler iz Univerze na Primorske je predstavil zbornik Slovenski diplomati v slovanskem svetu, in pri tem posebej izpostavil vlogo prvega veleposlanika takratne Kraljevine SHS v Pragi Ivana Hribarja, ter veleposlanica Smiljana Knez, ki je govorila predvsem o potencialih prihodnjega sodelovanja. Glede na izredno dolgo in bogato, čeprav že oddaljeno, skupno zgodovino ter glede na jezikovno, kulturno in politično bližino, so se sogovorniki strinjali, da so velike možnosti na različnih področjih doslej premalo izkoriščene zlasti na področju gospodarskega sodelovanja, kljub temu, da je Češka republika med 10 najpomembnejšimi zunanje trgovinskimi partnericami Slovenije. V razpravi je zazvenela tudi potreba po ustanovitvi slovenskega informacijsko-kulturnega centra v Pragi.

Pred okroglo mizo je veleposlanica skupaj z generalnim sekretarjem zunanjega ministrstva, Jiřijem Pliškom, ravno tako v prostorih češkega ministrstva za zunanje zadeve, odprla razstavo Miljenka Licula, Identiteta Slovenije - oblikovanje za državo. Odlično obiskana dogodka sta potrdila posebni pomen, ki ga je imela Praga za Slovence in potrdila obojestranski interes po poglabljanju sodelovanja na različnih področjih. Po Tednu slovenske kulture na vseh programih Češkega radia v tednu med 16. in 23. 1., otvoritev razstave Miljenka Licula in okrogla miza o češko slovenskih stikih v 20. stoletju, potrjujeta obojestransko potrebo po nadaljnjem izgrajevanju partnerstva med državama in narodoma.

Cit. dle

http://www.mzz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/141/30192/4b00199fbf/

Lep pozdrav iz predpraznične Prage, katere malo slovenistično skupnost je v tem tednu zaznamoval tudi delovni obisk profesoric Erike Kržišnik in Andreje Žele. V štirih odlično pripravljenih in (pričakovano) prepričljivo izvedenih predavanjih sta z nami v lektorskem kabinetu Filozofske fakultete Karlove univerze delili svoje obsežno poznavanje področja pomenoslovja slovenskega jezika.

Prof. Kržišnik je sistematično predstavila svoje ugotovitve o t.i. somatski frazeologiji, nato pa se posebej osredotočila na bogato slovensko frazeologijo s sestavino »roka«. Predavanju, ki se je že sproti večkrat prelevilo v skupinsko iskanje vzporednic in razlik s češko in še kakšno frazeologijo, so sledile še zanimive vaje za utrjevanje razumevanja in rabe teh frazemov.

Predavanji prof. Žele sta se usmerili v slovenske pomenoslovne uresničitve besedotvornih postopkov in glagolskovezljivostnih zakonitosti. Seznanila nas je tudi (zraven pa na trenutke tudi lepo pozabavala) z zelo bogatim izborom mladih tvorjenk, ki večinoma šele trkajo za slovaropisno zabeleženje. Veliko pozornosti, vprašanj in komentarjev so bili deležni tudi njeni poudarki o zakonitostih glagolske vezljivosti.

Razveseljivo je bilo videti, da je obisk cenjenih predavateljic vzbudil zanimanje tudi med nekaterimi nekdanjimi študenti, hkrati pa je bil dogodek za lektorja poučna »šola«, da bo treba pri organizaciji takšnih priložnosti v prihodnje še bolj upoštevati tudi brezobzirno logiko koledarja, tako študijskega kot navadnega, saj so izpitni predtermini in predpraznični porast službenih obveznosti precej študentom žal preprečili, da bi se udeležili vseh predavanj. Kljub omenjenemu zrncu pelina pa moram gostovanje ljubljanskih strokovnjakinj oceniti kot uspešno, polno novih informacij, prepričljivih razlag in nenazadnje motivirajočih spodbud tako za prihodnjo študijsko kot predavateljsko aktivnost.

Andrej Šurla

Pa še nekaj fotografij: https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PragaDec2011PredavanjaProfesoricErikeKrzisnikInAndrejeZele#