|
Majska predavanja v Pragi |
 |
 |
 |
|
Napsal uživatel Andrej Šurla
|
|
Pondělí, 14 Květen 2012 14:50 |
|
Prejšnji teden smo na praški Filozofski fakulteti zaključili z letošnjimi obštudijskimi slovenističnimi dejavnostmi. Dva slovensko obarvana dneva smo imeli.
Glavnina pozornosti je pripadla obisku profesorice Martine Ožbot, ki je v lektorskem kabinetu v sredo in četrtek izvedla dve prevodoslovni predavanji. V prvem je spregovorila o osnovnih zakonitostih literarnega prevoda, v drugem pa se je še dodatno posvetila raznolikemu medkulturnemu vplivanju in bogatenju, katerega nosilec je dobro prevedeno literarno delo. Predavanj se je udeležila večina praških slovenističnih specializantov, ki trenutno niso na študentskih izmenjavah. Ostali vabljeni se verjetno v vabilu niso prepoznali ali pa so v teh zaključnih tednih pač prezaposleni z drugim študijem. Da je bilo gostovanje smiselno, dobrodošlo in plodno, so najlepše potrdili komentarji in vprašanja, ki so predavateljičino izvajanje prepletali in zaključili. Mislim, da bi bilo začeto sodelovanje v prihodnje dobro nadgraditi s širšim prevajalskim srečanjem ali celo delavnico, o čemer smo se sicer nekaj dogovarjali že za minevajoče leto, a so bile ideje očitno malo premalo konkretne, da bi jih tudi zares uresničili.
Sredinemu predavanju je sledila zadnja letošnja filmska projekcija. Malo retrospektivo slovenskega filma iz obdobja slovenske državne samostojnosti ?20 (let) ? 10 (režiserjev) ? 10 (filmov)? je sklenil zahteven filmski izdelek o zahtevnem času, ki ga živimo, Möderndorferjevo ?Predmestje?.
Še posebej sem vesel, da je zadnji letošnji izvenšolski slovenistični akcent pripadel visoki gostji, veleposlanici Republike Slovenije v Pragi, mag. Smiljani Knez. Študentski družbici, za to srečanje dopolnjeni tudi s pedagoškima kolegicama in celo dvema nekdanjima študentoma, je v kratkem, a preglednem in izčrpnem predavanju predstavila dosežke prvih dvajsetih let moderne slovenske državnosti ter zgodovino vzpostavljanja diplomatskih odnosov med obema državama.
Tudi veleposlaničinemu nastopu so sledila vprašanja (in prepričljivi odgovori), njen obisk pa je s povabilom na vljudnostni pomenek ob kavi prijetno sklenil predstojnik naše katedre, doc. Pelikán.
Lep pozdrav (in zraven opravičilo za včasih verjetno malo pregostobesedna javljanja) iz Prage,
https://picasaweb.google.com/113258347981137083466/PredavanjiProfMartineOzbotInVleoslaniceRSMagSmiljaneKnez9In10Maj2012# |
|
Aktualizováno Pondělí, 14 Květen 2012 14:55 |
|
Napsal uživatel Andrej Šurla
|
|
Pondělí, 07 Květen 2012 20:36 |
|
 Vabim vas na dve translatološki predavanji, ki se bosta zgodili v sredo popoldne in četrtek dopoldne v lektorskem kabinetu (št. 23) praške Filozofske fakultete. Obiskala nas bo prof. Martina Ožbot, strokovnjakinja za teorijo in zgodovino literarnega prevoda in predavateljica na ljubljanski Filozofski fakulteti. Naša gostja sodi gotovo v sam vrh slovenske prevodoslovne teorije, med drugim pa je v zadnjih letih uredila tudi nekaj slovenskih specializiranih translatoloških zbornikov. Profesorica Martina je tudi preverjeno dobra predavateljica.
Prepričan sem, da vas tematika zanima, zato vas na predavanji res prisrčno vabim!
Naslova praških predavanj prof. Ožbotove:
-
sreda (9. 5. 2012) ob 17:30: Uvod v teorijo prevajanja,
-
četrtek (10. 5. 2012) ob 10:50: Vloga prevajanja v razvoju nacionalnih kultur.
Predavanji bosta v slovenskem jeziku. |
|
Aktualizováno Pondělí, 07 Květen 2012 20:43 |
|
|
Napsal uživatel Aleš Kozár
|
|
Čtvrtek, 26 Duben 2012 20:49 |
|
 Jan Rychlík, Ladislav Hladký, Mária Tonková
Slovinci, usazení mezi východním předhůřím Alp a Terstským zálivem, jsou nejmenším slovanským národem. Češi k nim zaujímali odjakživa velmi přátelský vztah, což bylo jistě zapříčiněno skutečností, že jsme společně úpěli v „žaláři národů“ – habsburské monarchii, po roce 1866 v její předlitavské části. Jinak jsou dějiny Slovinců pozoruhodné nejen svou délkou, za starověku bylo území dnešního Slovinska integrální součástí antické civilizace, ale také skutečnost , že nikdy neměli vlastní státní (či aspoň správní ) celek.
ISBN 978-80-7422-088-9
451 stran / černobílé fotografie / 160x210 mm / vázaná / datum vydání 17.11.2011 |
|
Napsal uživatel Andrej Šurla
|
|
Pondělí, 16 Duben 2012 21:49 |
|
Ne bom se kitil s tujim perjem, samo obvestilo pošiljam.
V sredo, 11. aprila, je na Filozofski fakulteti v Pragi v okviru cikla predavanj o srednjeevropskih narodnih identitetah v drugi polovici 20. stoletja predaval prof. Božo Repe. V lepo strukturiranem predavanju, podprtem z raznolikim slikovnim gradivom, je – sicer v lingui franci sodobnega slovanskega prostora, angleščini – predstavil zgodovino slovenskega nacionalnega samozavedanja od Trubarja do današnjih dni, nato pa se osredotočil na začetke in potek našega bivanja v okvirih jugoslovanskih držav ter vzroke za odhod iz njene zadnje oblike. Informativne, sredi Češke pa še posebej zanimive, so bile informacije o variabilnem odnosu slovenske politike do t.i. višegrajskega povezovanja in s tem posredno do pojmovanja Srednje Evrope.
Profesorja Repeta je v Prago povabilo vodstvo katedre za srednjeevropske študije, ki sicer ni uradno zatočišče praške »slovenistike« (domujemo v katedri za južnoslovanske in balkanistične študije). Vabilo je bilo naslovljeno na široko publiko in precej oglaševano, žal pa smo bili peščica študentov in fakultativnih slušateljev slovenščine, moja malenkost in – prosim lepo – tajnica naše katedre skoraj edini poslušalci. To po svoje žal samo pritrjuje ne ravno razveseljivemu opažanju, da peklenšček splošne nezainteresiranosti nikakor ne napada samo slovenske družbe, ampak uspešno pustoši tudi med zidovi tako slovečih akademskih ustanov, kakršna je univerza v slavni, zgodovinskega, znanstvenega in kulturnega spomina polni češki prestolnici.
|
|
